ponnod logotip

Best sales

Za ta izbor ne obstaja artiklov.

Samo-zalivalne visoke grede?

Napisano: 3. 07. 2017 21:42

Kapilarna greda je greda z vodotesnim rezervoarjem vode na dnu iz katerega voda potuje kapilarno navzgor proti površini substrata (zemlje). Voda potuje vertikalno z naravno osmozo zemlje ali skozi korenine rastlin v gredi. Kapilarne grede lahko torej opišemo kot “samo-namakalno korito za rastline na steroidih”. To je torej način gojenja rastlin, kjer voda potuje navzgor iz zbirnega podzemnega rezervoarja s kapilarnim delovanjem proti rastlinam. Poraba vode se lahko na ta način zmanjša za do 50% v primerjavi z običajnimi rastnimi sistemi, saj se izhlapevanje znatno zmanjša. Nobenega dvoma ni, da tak sistem potrebuje manjše količine vode, kar je seveda eden ciljev uporabe vode na vrtu.

Kapilarne grede

Zasluge za zasnovo kapilarnih gred pripisujemo Colinu Austinu, inženirju in izumitelju iz Avstralije. Ker so kapilarne grede pomembno orodje za varčevanje z vodo v vročih, suhih avstralskih poletjih, bi lahko bile le te rešitev za mnoga gospodinjstva tudi pri nas.

 

Zgradba in delovanje kapilarnih gred:

Bistvena značilnost kapilarne grede je podzemni rezervoar vode, ki je običajno napolnjen z grobim inertnim materialom, kot je prod. Zemlja je od vodnega rezervoarja ločena s vodoprepustno pregrado iz geo-tekstilne membrane, ki preprečuje izpiranje zemlje v vodni rezervoar in iz grede. Kapilarne grede, ki jih smo jih postavili mi imajo direktno nad geo-tekstilno membrano plast sekancev in šote, ki ima veliko sposobnost kapilarnega vleka. Višina zemeljskega substrata, ki ga lahko kapilarno namakamo je odvisna predvsem od sestave zemlje pa tudi od vremenskih pogojev in razvitosti koreninskega sistema rastlin. Višina zemeljskega substrata je lahko med 30 in 50 cm.

 Zgradba kapilarne grede

 

Namočenost substrata lahko uravnavamo z nivojem vode v gredi, ki ga določa višina prelivne cevi. Naš design kapilarne grede ima poseben tip prelivne cevi, ki omogoča enostavno uravnavanje nivoja vode (in s tem namočenosti zemlje). Tekom sezone se namreč z rastjo korenin in spreminjanjem fizikalnih lastnosti zemlje (več organskega materiala) znatno spreminja sposobnost kapilarnega vleka zemlje. To pomeni, da potrebujemo ob vročih dneh v začetku rastne sezone maksimalen nivo vode v gredi, da sadikam s plitkimi koreninami zagotovimo zadostno namočenost. Pri velikih rastlinah pa lahko nivo vode precej znižamo. Tako dobimo suho zgornjo plast zemlje, ki preprečuje pojav glivičnih bolezni. Ko je ravno govora o boleznih škodljivcih je vredno omeniti še eno pomembno prednost takšnih gred – vodotesna folija na dnu varuje korenine pred voluharji in bramorji.



Prednosti kapilarnih gred:
  • -> Delo z zalivanjem je minimizirano na občasno polnjenje rezervoarja v sušnih obdobjih.

  • -> Do 50 % zmanjšana poraba vode v primerjavi s konvencionalnim zalivanjem od zgoraj.

  • -> Kapilarno zalivanje omogoča bolj enakomerno namočenost in zračnost zemlje. Običajno zalivanje lahko povzroča obdobja pretirane namočenosti zemlje okoli rastlin in zbijanje zemlje (neprimerna zračnost).  

  • ->Zgornja plast zemlje in stebla rastlin so v primerjavi s konvencionalnim zalivanjem vedno suha, kar zmanjšuje nastanek glivičnih bolezni. Korenine rastlin so tudi zaščitene pred objedanjem voluharjev in bramorjev.

  • ->Plevel se težje ukorenini, saj je površina grede bolj suha.

  • ->Lahko so zalivane z nizkotlačnim vodnim sistemom, kar pomeni, da je lahko neposredno povezan z vodnim rezervoarjem brez uporabe tlačne črpalke.

  • ->Idealne so za vrtove v bližini dreves in grmnovnic z invazivnimi koreninami, saj le te težko prodrejo v kapilarno gredo.



Slabosti kapilarnih gred:


    • -> Višji stroški postavitve v primerjavi z običajnimi visokimi gredami.

    • -> Ker je načrtovanje bolj zapleteno, vgradnja traja dlje in zahteva višjo stopnjo gradbenih veščin. Nepravilno načrtovanje in neprimerna sestava substrata lahko vodijo v prekomerno namočenost zemlje.

    • ->Za izgradnjo je potrebnega je več materiala kot pri običajnih visokih gredah.

  
 
 
 
 
 

Avtorji: Luka Žvokelj, Tanja Zrnec Drobnjak, Kevin Hartman





Prispevek je nastal v okviru projekta AKVASTAR, ki ga je financiral Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov  in štipendije.


Kontakt

 

 

lokacija Ptujska ulica 19, 1000 Ljubljana, Slovenia
telefon

 

email info@ponnod.com

INFORMACIJE IN POMOČ

 

Kako velik bazen, kolikšno moč luči, zakaj ne dela…? Za vas postavljamo bazo znanja, vendar dobre učence vedno še kaj zanima. Nič bat vprašat!

Mediji o nas

 

Družabna omrežja

 
facebook ponnod twitter profil google plus youtube kanal