ponnod logotip

Best sales

Za ta izbor ne obstaja artiklov.

Akvaponska gredica - filter okrasnega ribnika

Napisano: 25. 08. 2014 13:13

Okrasen ribnik, podobno kot akvaponika, predstavlja ravnovesje med rastlinami, bakterijami v biološkem filtru in ribami. Že nekaj let imam doma ribnik (okoli 4500 L) sestavljen iz manjšega ribnika v katerem je doma izdelan filter, iz katerega se voda čez slap pretaka v večji ribnik. Letos spomladi sem se odločil star filter zamenjati z akvaponsko gredo.

Iz macesnovega lesa sem izdelal gredo dimenzij cca. 220 x 60 x 40 cm. Pred samo akvaponsko gredo je predfilter (z lesom prekrit del). Predfilter je namenjen predvsem mehanskemu čiščenju vode, s tem se nabira manj usedlin v sami gredi, predfilter pa ni nujen.  Akvaponska greda s poplavnim sistemom je odličen biološki filter. Glinopor predstavlja veliko specifično površino za naselitev koristnih bakterij. Nenehno poplavljanje in odtekanje vode iz grede pa  omogoča okolje bogato s kisikom za učinkovito delovanje bakterij in filtracijo.

akvaponika okrasni ribnik

akvaponika okrasni ribnik

Konec marca sem v gredo posadil prve rastline jagode, meto, solato, peteršilj in druga zelišča. Po začetni dobri rasti rastlin so se konec aprila začeli pojavljati znaki pomanjkanja hranil na listih nekaterih rastlin, predvsem železa in kalija.

akvaponika okrasni ribnik

 Železo sem rastlinam dodajal foliarno, za dodajanje ostalih hranil se v letošnjem letu nisem odločil. Nadzor parametrov vode in hranil v vrtnem ribniku je namreč težji, kot v primeru običajnih akvaponskih sistemov, kjer gre za bolj zaprt sistem. V vrtnem ribniku pri večji količini padavin voda seveda odteka iz ribnika in s tem se izpirajo hranila. Nadalje je v vrtnem ribniku za razliko od običajnega akvaponskega sistema ob hrani za ribe in samih rib, še veliko drugih dejavnikov, ki vplivajo na dostopnost hranil vrtninam. V ribniku se razkraja odmrlo vodno rastlinje in listje, ki pade v ribnik. Tudi drugi prebivalci vrtnega ribnika s svojim delovanjem vplivajo na kroženje hranil, na primer žabe, ki se spomladi pri meni množično množijo.  Nenazadnje pa vodno rastlinje v ribniku seveda »odžira« hranila vrtninam v akvaponski gredi.  Zaradi vsega naštetega je običajen  vrtni ribnik bolj kompleksen sistem od »klasičnega« akvaponskega sistema, s tem je bolj stabilen in dopušča več napak, vendar je nadzor parametrov in hranil za optimalno rast vrtnin zahtevnejši.

Za boljšo rast vrtnin bi lahko odstranil vodno rastlinje v ribniku.  Vendar bi to vodilo v manj sence nad vodo, več hranil vodi in posledično več nitastih alg. Druga rešitev je povečanje količine rib in vnosa hrana. Vendar je ribnik že sedaj precej natrpan z ribami, problem pa je predvsem prezimovanje rib (pozimi se iz ribnika odstrani črpalka in ribe prezimijo pod ledom). Torej gre pri okrasnih ribnikih in akvaponiki za nekakšno navzkrižje interesov. V ribniku si zaradi razraščanja alg želimo čim nižjo koncentracijo hranil (predvsem N in P), medtem ko vrtnine v akvaponski gredi potrebujejo v vodi čim več hranil. Vsekakor pa lahko akvaponika predstavlja odličen filtrirni sistem okrasnega ribnika. Predvsem v bolj zasenčenih ribnikih oziroma ribnikih z UV sterilizacijo pa lahko s smotrno integracijo akvaponike dobimo lep ribnik z bistro vodo in dober pridelek zelenjave. Letošnji pridelek  moje akvaponske grede očitno res ne bo hortikulturni presežek, vendar sem z delovanjem akvaponske grede z vidika biološkega filtra zelo zadovoljen.

Avtor besedila in slik: Kevin Hartman


Kontakt

 

Naš sedež je na Dolenjskem, skladišče in pisarna v Ljubljani, prototip v Prekmurju, sistemi pa se postavljajo povsod po Sloveniji.  

lokacija Ptujska ulica 19, 1000 Ljubljana, Slovenia
telefon

 

+386 41 688 962 dr. Maja Turnšek Hančič, prodaja

email info@ponnod.com

INFORMACIJE IN POMOČ

 

Kako velik bazen, kolikšno moč luči, zakaj ne dela…? Za vas postavljamo bazo znanja, vendar dobre učence vedno še kaj zanima. Nič bat vprašat!

Mediji o nas

 

Družabna omrežja

 
facebook ponnod twitter profil google plus youtube kanal